Pozdravljena,
videti je, da je hči A pravilno izračunala vrednost nujnega deleža. O postopku izračuna nujnega deleža in o njegovem prikrajšanju je govora v 28. in 34. členu Zakona o dedovanju (ZD).
Nadalje navajate, da naj bi bila materina želja, da se hčerama B in C podarjeni denarni znesek 35.000 eur (vsaki) ne šteje v nujni delež, zaradi česar naj bi obe imeli pravico prejeti več, tako kot opisujete v vprašanju.
Uvodoma pojasnjujem, da zapustnikova volja, da se darilo, ki ga je naklonil dedičem prvega dednega reda, ne všteje v nujni delež, pravno ni upoštevna. Te možnosti zakon ne določa. Lahko pa zapustnik določi, da se darilo ne všteje v dedni delež dediča. Ta možnost je z zakonom predpisana.
Če je mati morda mislila na to, oziroma bi njeno voljo bilo mogoče razumeti tako, da se torej, darili hčerama B in C ne vštejeta v njun dedni delež, pa to dejstvo ne vpliva na pravila glede izračuna in prikrajšanja nujnega deleža. V zvezi s tem sta pomembna:
4. odstavek 28. člena ZD, ki določa:
"Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež".
in 3. odstavek 34. člena ZD, ki določa:
"Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril se upoštevajo tudi tista darila in oporočna razpolaganja, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež".
Iz zgoraj navedenega je torej okvirno videti, da drži izračun hčere A.
Zaradi omejene seznanjenosti z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi, predstavljajo odgovori splošno informacijo v zvezi z zastavljenim pravnim vprašanjem. Za natančnejši odgovor je potreben oseben razgovor in pregled dokumentacije v odvetniški pisarni.
Lep pozdrav,
Odvetnik Pavel Zajc
videti je, da je hči A pravilno izračunala vrednost nujnega deleža. O postopku izračuna nujnega deleža in o njegovem prikrajšanju je govora v 28. in 34. členu Zakona o dedovanju (ZD).
Nadalje navajate, da naj bi bila materina želja, da se hčerama B in C podarjeni denarni znesek 35.000 eur (vsaki) ne šteje v nujni delež, zaradi česar naj bi obe imeli pravico prejeti več, tako kot opisujete v vprašanju.
Uvodoma pojasnjujem, da zapustnikova volja, da se darilo, ki ga je naklonil dedičem prvega dednega reda, ne všteje v nujni delež, pravno ni upoštevna. Te možnosti zakon ne določa. Lahko pa zapustnik določi, da se darilo ne všteje v dedni delež dediča. Ta možnost je z zakonom predpisana.
Če je mati morda mislila na to, oziroma bi njeno voljo bilo mogoče razumeti tako, da se torej, darili hčerama B in C ne vštejeta v njun dedni delež, pa to dejstvo ne vpliva na pravila glede izračuna in prikrajšanja nujnega deleža. V zvezi s tem sta pomembna:
4. odstavek 28. člena ZD, ki določa:
"Tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini, in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež".
in 3. odstavek 34. člena ZD, ki določa:
"Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril se upoštevajo tudi tista darila in oporočna razpolaganja, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež".
Iz zgoraj navedenega je torej okvirno videti, da drži izračun hčere A.
Zaradi omejene seznanjenosti z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi, predstavljajo odgovori splošno informacijo v zvezi z zastavljenim pravnim vprašanjem. Za natančnejši odgovor je potreben oseben razgovor in pregled dokumentacije v odvetniški pisarni.
Lep pozdrav,
Odvetnik Pavel Zajc
