Moj mož je precej mlajši od mene, zame je to drugi zakon, imam otroke od prej. On je deset let živel z žensko, ki je sicer govorila, da bi imela otroke, a ne še zdaj, ne še zdaj ... dokler nista bila oba stara štirideset. Razšla sta se iz drugih razlogov, ne zaradi tega.
No, potem sva se spoznala, seveda sva takoj, ko je začelo kazati, da se bo razvilo nekaj resnega, predebatirala tudi otroke (ne razumem, kako to ni ena prvih tem na začetku resne zveze). Jaz sem prestara, tveganje ne samo za otroka, tudi zame bi bilo preveliko. On si je vedno želel otroka, ampak zdaj je pač tako kot je. Ima pastorke, ki so sicer že odrasli, imela bova nekoč morda moje vnuke, če pa ne, pa tudi ne bo hudega. Misliva predvsem drug na drugega, kako bova midva živela čim bolj izpolnjeno življenje, ne prek otrok. Ne vem, kakšne zglede imaš ti glede življenja starejših, očitno ne prav spodbudne. Midva sva precej aktivna, med drugim tudi jadrava, in vidiva pare, stare skoraj 80 let, da še vedno jadrajo (sami, brez otrok in vnukov, he he). Na potovanjih z avtodomom vidiva res ogromno ogromno starejših parov. Tudi tem ni edina svetla točka v življenju otroci in vnuki. Na raznih tekaških tekmovanjih, kamor hodim, je res veliko ljudi nad 60, da o hribih niti ne začnem.
Skratka, za izpolnjeno življenje tudi v starosti ne rabiš otrok oziroma ne smeš jih imeti zato, da te bodo potem zabavali kot poklicni cirkusanti. Če ti je to prvi razlog, potem si jih želiš iz napačnih razlogov. Samo odločiti se moraš. Dobri partnerji tudi ne rastejo na prvem drevesu.
No, potem sva se spoznala, seveda sva takoj, ko je začelo kazati, da se bo razvilo nekaj resnega, predebatirala tudi otroke (ne razumem, kako to ni ena prvih tem na začetku resne zveze). Jaz sem prestara, tveganje ne samo za otroka, tudi zame bi bilo preveliko. On si je vedno želel otroka, ampak zdaj je pač tako kot je. Ima pastorke, ki so sicer že odrasli, imela bova nekoč morda moje vnuke, če pa ne, pa tudi ne bo hudega. Misliva predvsem drug na drugega, kako bova midva živela čim bolj izpolnjeno življenje, ne prek otrok. Ne vem, kakšne zglede imaš ti glede življenja starejših, očitno ne prav spodbudne. Midva sva precej aktivna, med drugim tudi jadrava, in vidiva pare, stare skoraj 80 let, da še vedno jadrajo (sami, brez otrok in vnukov, he he). Na potovanjih z avtodomom vidiva res ogromno ogromno starejših parov. Tudi tem ni edina svetla točka v življenju otroci in vnuki. Na raznih tekaških tekmovanjih, kamor hodim, je res veliko ljudi nad 60, da o hribih niti ne začnem.
Skratka, za izpolnjeno življenje tudi v starosti ne rabiš otrok oziroma ne smeš jih imeti zato, da te bodo potem zabavali kot poklicni cirkusanti. Če ti je to prvi razlog, potem si jih želiš iz napačnih razlogov. Samo odločiti se moraš. Dobri partnerji tudi ne rastejo na prvem drevesu.