Mislim no!-- napisal:popolnoma se strinjam,žal pa tukaj tega nihče ne vidi,kaj ti to pove?!še ena opazovalka napisal:zanimivo, kakšna je večina komentarjev.
Ni fora v vezalkah (po moje je bilo kaj drugega, ker je kar nekaj časa trajalo).
Ura je bila čez deset zvečer, šli so po pločniku, drugih ljudi nikjer, ni se počakalo. Ni se šlo skupaj. Vsak starš je dobil enega otroka. Mati je bila tiho in zrla v tla. Oče je nergal, mahal z roko in to svoji hčeri.
Poglejte kdaj vendar ljudi. Malenkosti toliko povejo. Punčka je še pogledala nazaj, če gresta mami in bratec za njima. Oče ni pogledal, če gresta žena in sin za njima. Šli so potem vsak zase.
To ni družinski sprehod, da si vsak starš enega otroka vzame in se ju loči. Da mož ne stoji ob ženi.
Ta ženska se mi je zasmilila. Kar sama je tam ostala s sinom. Mogoče se vam ne zdi nič takega, mogoče ste navajeni, mogoče si tako predstavljate, da mora biti. Ampak ko ste bili zaljubljeni. Želeli ste si tega človeka ob sebi. Ob njem ste se počutili varno, ljubljeno. Danes, nekaj let kasneje, ko sta tu dva otroka, vas pa pusti samo. Ni bil tam za njo, ni bil tam za sina, prijel je hčerko za roko, nergal in odšel.
Čutila se je bolečina te ženske, čutilo se je, da se fantek čuti krivega. Čutilo se je, da se je punčko razdvojena, da se mora za enega starša odločiti in če je mama imela že bratca, se je pač odločila za očeta, ki je bil sam.
Ljudje, to niso malenkosti. To so prve zareze v globoke rane.
Pove, da je folku več do tega, da se norčuje iz tistih, ki bi jim radi dali iztočnico za razmišljanje. Zato je takih vedno manj.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 14 Avg 2016 03:59